Smo majhna ljubiteljska psarna iz okolice Ljubljane. Pri nas doma smo že generacije nazaj veliki ljubitelji psov in tudi kinologi. Že moja prababica je na primer okrog leta 1912 dobila v dar King Charles španjelko z imenom Titi. Pradedek se je navduševal nad lovskimi psi in imel nemške kratkodlake ptičarje, babica je imela sealyham terierja, oče bokserja. Sama sem zrastla ob večjih pasmah, kot so nemška doga, bloodhoundi, ter angleški in neapljski mastif. Leta 1993 smo kupili prvega mopsa in navdušila sem se nad vzrejo in razstavljanjem psov te pasme. Registrirala sem psarno Beauty & Beast in skoraj desetletje vzrejala vrhunske mopse. Nekaj psov sem uvozila iz Velike Britanije in iz Amerike, vzredila sem nekaj prvakov, med drugim tudi svetovno mladinsko prvakinjo v lepoti Ch. Beauty & Beast Damnation to Jotown. Ko se je naši družini pridružil človeški otrok Mark, smo z vzrejo in razstavljanjem začasno prekinili.

Po pavzi, med katero sem si vzela čas za temeljit premislek o tem, kako z vzrejo naprej, sem ugotovila, da mops v bistvu ni pasma za naš način življenja. Mark je živahen otrok, živimo ob gozdu in ljubimo dolge sprehode po naravi. Mops ni pasma, ki bi bila anatomsko grajena za dolge sprehode. Ima kratek gobec in telesno zgradbo, ki onemogoča vztrajnost pri gibanju. V naši družini so takrat še vedno krožile anekdote o inteligenci in hudomušnosti prababičine King Charles španijelke Titi, zato sem začela razmišljati o tej pasmi. Ker pa nisem več želela psa s kratkim gobcem, sem se odločila za Kavalirja. Iz psarne Walking on Sunshine, Anite Skale, sem kupila prvo psičko, ki pa je nisem kupila za razstave. Lili nas je povsem očarala s svojo nežnostjo in privrženostjo in obenem pravim španjelskim značajem. Odločila sem se, da se bom vrnila v kinološke vode in ponovno začela z vzrejo in razstavami. Začela sem intenzivno iskati linije, ki bi mi bile všeč po estetski plati in ki bi bile obenem zdrave. Zdravje je zame prva prioriteta in zavedam se, da je Kavalir pasma, ki ima številne zdravstvene težave (anomalija srčne zaklopke, siringomielija, luksacija patel). Kljub temu je to pasma, ki ni ekstremna v nobenem pogledu in ima zato vse možnosti za to, da je zdrava. Po dolgem iskanju sem našla psarno, ki izpolnjuje vse moje zahteve. To je nemška psarna Bonitos Companeros. Iz Nemčije sem uvozila dve psički, trikolorko Bonitos Companeros Alabamo in psičko barve blenheim Bonitos Companeros Cerro Negro Rum. Najlepša hvala Markusu in Klausu, da sta mi omogočila vrhunski začetek v pasmi! Več o obeh puncah si lahko preberete na njunih straneh.